Aktualno

50 - ta koronarografija v slovenjgraški bolnišnici

Včeraj, 16. februarja smo v SB Slovenj Gradec opravili 50-to koronarografijo. O preiskavi smo se pogovarjali s prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med.

Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok obolevnosti in smrti v svetu in seveda tudi v Sloveniji. Predstavljajo kar 38% vseh smrti. Z interventnimi posegi se je smrtnost ob srčnem infarktu občutno znižala. Raziskave pokažejo, da je preživetje po miokardnem infarktu ali nestabilni angini pectoris do 3x večje v bolnišnicah,  kjer imajo možnost interventnih kardioloških posegov.

Koronarografija je invazivna kardiološka preiskava, ki omogoči pregled koronarnega – srčnega ožilja. Preko arterije na roki- radialne arterije ali arterije na nogi- femoralne arterije,  se vstavi kateter do ustja koronarne žile na srcu. Ko se vbrizga kontrastno sredstvo, se prikaže koronarno ožilje. Pri tem je lahko prisotno aterosklerotsko spremenjeno ožilje ali normalne arterije,  kar izključuje koronarno bolezen. Ob pomembni zožitvi žile se pristopi k razrešitvi zapore- stenoze koronarne arterije s perkutano koronarno intervencijo (PCI), kjer se v veliki večini z balončkom razširi žila in vstavi opornica- stent. S tem posegom lahko preprečimo srčni infarkt. Ob že nastalem infarktu,  poskušamo v čim krajšem času odpreti koronarno zaporo, vzpostaviti pretok v prizadeto mišico in zmanjšati odmrtje večjega dela srčne mišice, kar lahko vodi do hudega srčnega popuščanja.

Sprva smo podpirali razvoj in širitev dveh centrov, ki edina delujeta 24 ur dnevno za akutne kardiološke  intervencije. S staranjem prebivalstva, večanja števila bolnikov z aortnimi  stenozami , potrebe po vse večjem številu interventnih posegov, glede na smernice obravnave srčnih bolnikov, se je izkazalo, da centri ne uspejo v dopustnem času izvesti srčne diagnostike.

V Sloveniji je za izboljšanje dostopnosti in boljšega  regijskega reševanja koronarnih bolnikov,  ustanovilo 8 intervencijskih centrov ( LJ, MB, CE, MS, NM, Izola, Medicor, Nova gorica), ki jim moramo strokovno slediti.

S pridobitvijo odličnega angiografa v lanskem letu, ki omogoča poleg posegov na perifernem ožilju,  tudi posege na koronarnem ožilju, smo pričeli z aktivnostmi uvajanja koronarografij tudi v naši bolnišnici. Razvoj omenjene diagnostike pri nas podpira vodilna oseba za interventno kardiologijo, prof. Matjaž Bunc iz UKC Lj, prof. Zlatko Fras, predsednik združenja kardiologov Slovenije in seveda številni ugledni kardiologi v Sloveniji. Pripravljeni so nam priskočiti na pomoč ob uvajanju omenjene metode zdravljenja srčno-žilnih bolnikov. Naša specializanta  interne medicine bodo  educirali za kasnejšo samostojno izvajanje intervencij pri nas. Doc.dr. Miran Jeromel, predstojnik radiološkega oddelka in vse osebje na radiologiji je podprlo naše zamisli za uvajanje koronarografij. Brez podpore vodstva, direktorja bolnišnice, Janeza Lavreta in strokovne direktorice, Natalije Krajnc,  ki novo dejavnost podpirata,  aktivnosti ne bi tako hitro stekle.

 Izvajanje koronarografij v naši bolnišnici pomeni za bolnike zdravljenje čim bližje njihovemu domu. Nov program bo prispeval k boljši kakovosti življenja in enakopravni dostopnosti za ustrezno diagnostiko in zdravljenje.

Angiografske preiskave bodo dvignile strokovno raven dela na kardiološkem oddelku, radiološkem oddelku  in v celi bolnišnici. Zmanjšalo se bo število reševalnih prevozov v druge bolnišnice( MB, CE, LJ, Izola) na omenjene intervencijske posege. Tudi na račun našega intervencijskega centra se bo znižala čakalna doba za omenjene posege v Sloveniji, predvsem pa  pri nas povečala dostopnost. Boljši dostop do invazivne diagnostike bo prispeval k boljši nadaljnji kvaliteti življenja in ne nazadnje tudi zmanjšanju kardiovaskularne smrtnosti bolnikov.

Prve 3 koronarografije smo opravili 22.septembra, prva 3 stentiranja koronarnih arterij 1.12.2022.. Pomembnih zapletov po posegih ni bilo. Izdelano imamo klinično pot obravnave teh bolnikov. Na oddelku za interno medicino je pripravljena bolniška  soba z monitorji in možen sprejem v intenzivno internistično enoto za varno spremljanje bolnikov po posegu.

V naslednjem letu želimo izvajati koronarografije   1x tedensko po 6-7 bolnikov, torej okrog  250-300 srčno - žilnih bolnikov.

Da zagotovimo bolnikom naše regije enakopraven dostop za varno in kakovostno oskrbo pri srčno-žilnih bolezni, je interventna kardiologija nujna.  Nadejamo se večjega zanimanja mladih zdravnikov, da bi se odločili za specializacijo iz kardiologije, ki bo tudi ključna v perspektivi, da bomo lahko na internem oddelku kakovostno obravnavali kardiološke bolnike.

Zavedamo se, da vsaka nova metoda prinese več angažiranja vseh sodelujočih v procesu, a to je potrebno za strokovno rast vseh nas in bolnišnice.

Prebivalci Koroške, predvsem pa politiki, župani, gospodarstveniki iz naše regije bi morali podpirati razvoj naše bolnišnice, ki jo še kako potrebujemo.

Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med., je ob sodelovanju na današnji 50 koronarografiji povedal:» Koronarografija je preiskava, kjer je poudarek  na varni oskrbi pacienta s srčno-žilno boleznijo. Zdravstveno osebje slovenjgraške bolnišnice, ki sodeluje pri koronarografijah se izobražuje v UKC Ljubljana. Naša strokovna pomoč jim bo zagotovljena, dokler jo bodo potrebovali. Za tako veliko regijo kot jo pokriva Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, je uvajanje novih metod zdravljenja pomembno. V primeru koronarografij gre za rutinsko zdravljenje kjer sta pomembni tehnična podpora in kadrovska zasedba. Cilj, ki mu sledimo,  je medsebojno sodelovanje dveh javnih inštitucij. Podporo bomo kolegom slovenjgraške bolnišnice zagotavljali tako dolgo, dokler bo potrebno.