aktualno


23.10.2018
S CEPLJENJEM VARUJEMO ČLOVEŠKO DRUŽBO

Dr. Jana Makuc, dr. med., univ. dipl. biol., strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec: »Moje mnenje je, da je cepljenje eno najpomembnejših orodij sodobne medicine pri obvladovanju nalezljivih bolezni in njihovih posledic. Razumevanje, da s cepljenjem sebe hkrati zaščitimo tudi tiste, ki se iz različnih zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti, pa je v družbi, ki temelji na solidarnosti, izjemnega pomena.«

Irena Piltaver Vajdec, dr. med., predstojnica Oddelka za mikrobiologijo: »Cepljenje proti nalezljivim boleznim je dragulj v medicini. Reševalo je na milijone življenj. Izjemno pomembno je tudi danes in bo tudi v prihodnosti. Brez cepljenja proti nalezljivim boleznim, si sodobne medicine sploh ne znamo predstavljati.«

Cepljenje je najbolj zanesljiv, učinkovit, varen način preprečevanja nalezljivih bolezni. V zgodovini medicine si zasluži posebno častno mesto, saj se je izkazalo za enega najuspešnejših bioloških ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni.  Začetnik cepljenja je bil leta 1796 angleški zdravnik Edward Jenner. Konec 19. stoletja so razvili cepiva za preprečevanje  hudih, pogosto smrtnih bolezni: stekline, oslovskega kašlja, davice, tetanusa, tuberkuloze, ošpic, otroške paralize. Poznavanje delovanja človeškega imunskega sistema in genski inženiring pa so konec 20. stoletja omogočili pravi razcvet izdelave vse bolj učinkovitih in varnih cepiv.

Infekcijske bolezni so nekdaj za ljudi predstavljale strah in trepet.  Vsi poznamo hude epidemije in pandemije črnih koz, kuge, gripe in v današnjih časih aidsa, ptičje gripe, nove gripe.  Šele z odkrivanjem vzrokov nalezljivih bolezni,  pripravi učinkovitih cepiv in odkritju antibiotikov, se je občutek ogroženosti zaradi nalezljivih obolenj začel zmanjševati. Uspehi so bili prepričljivi. Nekatere infekcijske bolezni, zaradi katerih so pred uvedbo cepljenja umirale množice ljudi,  predvsem otroci, so postale redke (poliomielitis, davica) ali celo izkoreninjene (leta 1977 črne koze). Še vedno pa so infekcijske bolezni v svetovnem merilu drugi najpogostejši vzrok smrti.  Najpogosteje prizadenejo mlade in so najbolj pomemben vzrok izgubljenih let zaradi prezgodnjega umiranja tudi v razvitih državah severne Amerike in Evrope (Tomažič s sod., 2015). Na žalost javnost lažje razume pomen preprečevanja nalezljivih bolezni takrat, ko epidemija že grozi ali je celo že prisotna, težje pa, da je tudi vzdrževanje relativnega zatišja na področju nekaterih nalezljivih bolezni zelo pomembno aktivno delovanje. Ta razkorak se pogosto pokaže pri nekaterih nalezljivih boleznih, ki se prenašajo s človeka na človeka in za katere obstajajo cepiva. Pri teh boleznih ima cepljenje celo dvojni učinek. Najprej zaščiti osebo, ki je cepljena, ob veliki precepljenosti pa se zmanjša tudi možnost za okužbo in pojav bolezni pri osebah, ki niso bile cepljenje, saj se zmanjša vir okužbe. To je predvsem pomembno za osebe, ki se iz različnih zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti.  Zadnje čase je zelo modno iskati argumente zoper cepljenju proti nalezljivim obolenjem in ob tem pozabiti, kako je bilo pred uvedbo cepljenja. Spomnimo se samo nekaj največjih pandemij  v zgodovini človeštva: atenska kuga  (4.st. pred Kr.: ošpice), Antonijeva kuga (2.st. po Kr.: norice), črna smrt (14.st. po Kr.: bubonska kuga) (Tomažič s sod., 2015).V Sloveniji  področje obveznega cepljenja ureja Zakon o nalezljivih boleznih, ki ga izda Ministrstvo za zdravje vsako leto v Uradnem listu kot Program cepljenja in zaščite z zdravili. Osveščenost o tem, da je cepljenje pomembna in varna oblika zaščite pred nalezljivimi obolenji in da so nekatera nalezljiva obolenja na račun dobre precepljenosti skoraj iztrebljene, pa je pomembna predvsem za to, da se ljudje  zavedamo pomena le-tega. Zaupanje v varnost in učinkovitost cepiv je eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na precepljenost (Boom, 2016).

Varovanje družbe pred nalezljivimi boleznimi je dolžnost zdravstva in vseh zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci s svojim zgledom lahko zelo povečujemo zaupanje v cepljenje med laično populacijo, na drugi strani pa lahko z izjavami o škodljivih posledicah cepljenj rušimo potrebno javnozdravstveno enovitost stroke in tako v javnosti povečujemo strah in odpor do cepljenja.

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med ljudmi. Vsako sezono za gripo zboli približno 10% prebivalcev. Cepljenje je priporočljivo za vse prebivalce, posebej pa za tiste v rizičnih skupinah kamor spadamo tudi zdravstveni delavci, ki smo pri svojem delu izpostavljeni nevarnostim okužbe ali lahko pri delu prenesemo okužbo na druge osebe ter vsem delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. Precepljenost proti gripi je v Sloveniji med prebivalstvom in tudi zdravstvenimi delavci zelo nizka, med najnižjimi v Evropi.

Z organiziranim izobraževanjem o cepljenju za naše zaposlene v SB SG želimo zaposlenim ponoviti in poudariti koristi  in  pomen cepljenja ter jih spodbuditi k cepljenje proti gripi.
 
Literatura:
Tomažič, J., Strle F s sodelavci. 2015. Infekcijske bolezni. Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo Ljubljana
Boom JA., Healy CM. Standard childhood vaccines: Parental hesitany or refusal. www.uptodate.com(oktober 2016).
Cepljenje
http://www.nijz.si/sl/zacetek-cepljenja-proti-sezonski-gripi-0
(15.10.2018)
 
Dr. Katarina Rednak Paradiž, dr. med., predstojnica Oddelka za pediatrijo