aktualno


09.10.2018
Svetovni dan duševnega zdravja - 10. oktober 2018

Skrb za mladostnike prinaša pozitivne rezultate
 
Svetovni dan duševnega zdravja bo letos posvečen mladim in njihovemu duševnemu zdravju v hitro spreminjajočem se svetu. Duševno zdravje je pomemben in neločljiv del celotnega zdravja posameznika ter je veliko več kot le odsotnost duševne bolezni. Pozitivno duševno zdravje je koncept, ki obsega zadovoljstvo, samospoštovanje, medosebne odnose, posameznikovo vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi ter problemi in doprinaša skupnosti, v kateri živi.

Pri stiskah otrok in mladostnikov s težavami na področju duševnega zdravja je potreben poglobljen pristop in multidisciplinarna obravnava. V letošnjem letu se je na  Oddelku za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec zaposlila specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, kar bo otrokom z duševnimi motnjami v Koroški regiji omogočalo večjo dostopnost do pomoči in ustrezne obravnave.

Odraščanje je dandanes stresno, še posebej ga zaznamuje prisotnost spleta, ki poleg prednosti prinaša tudi dodaten pritisk. Še vedno veliko mladih živi na področjih in v razmerah, kjer so izpostavljeni kršitvam človeških pravic, nasilju, naravnim katastrofam in epidemijam, kar še poveča duševno stisko in ranljivost za duševne motnje.

Adolescenca in zgodnje odraslo obdobje je čas številnih sprememb npr. zamenjava šole, začetek študija, odhod od doma in prve zaposlitve. Za večino je to vznemirljivo obdobje, lahko pa je tudi zelo stresno. Pojavijo se lahko različni strahovi, tesnoba in spremembe razpoloženja. V nekaterih primerih lahko pride tudi do razvoja duševne motnje, zato je pomembno, da simptome prepoznamo in jih čim prej ustrezno obravnavamo. Simptomi duševne motnje se najpogosteje pojavijo prav v mladih letih, kljub temu pa večina mladih nima nobene izobrazbe o duševnem zdravju. Polovica duševnih motenj se začne do 14. leta, žal pa večina ostane neprepoznanih in nezdravljenih. Samomor je drugi vodilni vzrok smrti med 15 do 29-letniki. Vse večja je tudi prisotnost odvisnosti in zlorab tako alkohola kot nedovoljenih drog med adolescenti, kar lahko vodi v tvegano vedenje kot je npr. nezaščiten spolni odnos ali nevarna vožnja. Pogoste so tudi motnje hranjenja.

Vedno več je dokazov, da promocija in skrb za duševno zdravje pri adolescentih prinaša pozitivne rezultate ne samo za zdravje adolescentov, temveč tudi za družbo na splošno, saj mladi zdravi odrasli lahko več prispevajo k delovni sili, svojim družinam in skupnosti v kateri živijo.  

Na področju preventive je veliko možnosti delovanja v smeri preprečevanja duševne stiske in razvoja motenj med adolescenti in mladimi odraslimi in tudi v smislu nudenja pomoči pri okrevanju in spoprijemanju z duševno motnjo. Preventiva se začne z znanjem o zgodnjih opozorilnih znakih in simptomih duševnih motenj. Starši in učitelji lahko pomembno prispevajo k razvoju veščin za spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi doma in v šoli. Psihosocialna podpora v skupnosti in izobraževanje zdravstvenih delavcev  pomembno prispeva k prepoznavi in ustrezni obravnavi duševnih motenj.

Svetovni dan duševnega zdravja se letos osredotoča na to, da je ključno zagotoviti programe, ki bi širili osveščenost in znanje med adolescenti in mladimi odraslimi o tem kako skrbeti za svoje duševno zdravje, in bili v pomoč vrstnikom, staršem in učiteljem pri nudenju podpore prijateljem, otrokom in učencem.
 
Linda Orešnik, Povzeto po: www.who.int.